sitotisk mašina

enkrat bo tuki mašina za sitotisk sem napisala, ko sva začela s prenovo delavnice eno leto nazaj. enako sem napisala še za peč, kuhinjo in podn in sedaj lahko zmagoslavno odkljukam prve tri, čaka nas samo še podn.

zima definitivno ni najboljši čas za prenavljanje, za malenkosti ja, za večje stvari pa smo morali počakati toplejše vreme. kjub mrazu smo se greli ob supr peči in skoraj vsak dan je bila delavnica priča čemu novemu, sigurno pa je največji doprinos letošnje zime sexi sitotisk mašina! stric, ki nama jo je prodal, je zraven šenkal še nekaj lesenih in železnih okvirjev ter nekaj barve. legenda. aja, zdej je ogrodje črno, itak.

uglavnem, zunaj je že skoraj poletje in načrti so veliki. akcija.

f: mobitel

#10

zima! peč! toplo! najlepš! ok, zime še ni (upam, da bo), ampak delavnica je že nekje od začetka novembra premrzla, da bi se dalo v njej karkoli ustvarjat ali samo posedat, tako, da je bila peč nujno potrebna.

surova, groba in neobdelana več kot odlično služi svojemu namenu. peč je custom made, delana po principu, da lahko v roku ene ure ogreje celoten prostor višine 4 metrov. in kaj je še fino: sčasoma bodo črne samo še noge peči, podn pa ne, ampak to so že plani za spomladi (o, rima).

čeprav je moral gašprčk danes odstopi svoje mesto, bo vseeno za vedno ostal pod streho delavnice, ga ne dam. in to ne v nekem zaprašenem kotu, ampak nekje ob strani, da bo lahko opazpoval svojega velikega brata.

še obrazložitev k prvi fotki: med prenavljanjem delavnice in pred benefitom sem delavnico prelimala z napisi kaj vse je še potrebno narediti, kupiti, prenoviti, popraviti. med njimi je bil tudi napis za novo peč ter dimnik in danes sem lahko ta dva napisa vrgla v ogenj! o, mravljinci! na isti način mi je že uspelo spedenati kuhinjo, najprej se je začelo z listkom potrebščin, potem pa je prostor počasi, a zagotovo pridobival na svoji podobi.

huh, peč mi daje nov zagon! od zdej naprej nič več izgovorov na mraz, samo še po planu naprej

srečno 2014


f: Tjaša Križnar

#9

pult, o kje si bil moj ljubi pult? da povem, najti pravega sploh ni bila enostavna zgodba. nekje imajo cenejši les, vendar sploh ne prave dimenzije, nekje imajo visoke cene in prave dimenzije. glupa matematka. smrekove police pa dobiš skoraj v vsaki sam svoj mojster trgovini, itak.

na pultu, direkt pod policami, je že zacahnen izrez za umivalnik, samo to pride na vrsto šele drugo leto, na spomlad, še kakšne pol leta bo namreč potrebno počakati, da bomo napeljali vodo še do delavnice. do takrat se bova znašla na svoj način. tudi kakšna šalca kave ali čaj za goste ni problem, ahh kje. zaenkrat na policah manjka samo še šnopec, da se bomo greli dokler še ni peči, tudi ta je še v izdelavi. šnopec pa tako ali tako mora biti v delavnici. ja.

še kaj manjka? premaz z lakom, da se vsaj minimalno znebiva te grde rumene, ki daje videz kot da sva na vsaj čuka petsto nadmorske, mini miza v kotu in plakat na steni. ne nujno v tem vrstnem redu. aja, pa tist moment domačnosti, ko se bo polila prva kava in ne bo vse delovalo tako sterilno.


f: Tjaša Križnar

#8

40 kg železja in troja lesena vrata, ki sva jih našla na podstrešju, so sedaj moja nova delovna miza. moja največja delovna miza, da ne bo pomote. železo je ukrotil Rok / Šlosart in še mene zraven priučil nekaj mini metal trikov. oblika je preprosta, načrtovana tako, da prenese tudi večjo nosilnost, super višina, da si ne bom več lomila hrbta, ob strani pa našvasano še držalo za selotejpe in papir v kolutu. za finiš bo po delovni površini potreben še premaz z lakom za les, da se izognem hrapavi površini, ki bi znala biti problem pri delu z blagom in podobnimi materiali.

aja, še najpomembnejša stvar: tam, kjer je zdej delovna miza, tam je bila prej nekaj več sto kil težka sekular mašina. premik te mašine je bil ogromen projekt! ali pa bolje rečeno: težek projekt! tako, da hvala fantoma za mišice in voljo, res hvala. premaknila sta ga s pomočjo polaganja polen, aveš, enega po enega sta premikala, da se je mašina lahko prepeljala iz enega konca delavnice na drugega. jz sem med tem posesala kuhinjo, (smešno, ker tukaj sesanje dobi čisto drug pomen), ometla pajčevine in uredila skladišče odpadnega lesa, spedenala kavč, na steno nalepila nekaj novih printov in skuhala kavo.

naslednji projekt: čajna kuhinja. 

+ hvala Ivan za Rexa!

f: Tjaša Križnar

#7

objava no. 7 in 7 stolov, ki čakajo na preobrazbo, 7 palčkov pa iz nepojasnega razloga ne prihaja več na obisk. tud prov. neozirajoč se na to, sem se ta teden lotila prenove pohištva, ki sem ga našla v delavnici.

potek dogodkov prenove starega pohištva ostaja isti: naredimo plan, če so v igri vzorci, potem tudi kakšna skica ni odveč, spijemo kavo in ideje na dolgo in široko predebatiramo, sami ali v družbi. preden se zaženemo v delo je pametno preveriti, če imamo na zalogi dovolj materiala za prenovo, sej veš, basik stvari: barve, redčilo, čopice, zaščitni selotejp in ne pozabit na šmergel papir.

potem zavihamo rokave. s celotne površine očistimo prah, površine, ki jih hočemo pobarvati zbrusimo s šmergel papirjem, da se barva boljše oprime površine in tiste, ki jih nočeno pobarvati, oblepimo z zaščitnim selotejpom. barvo za les/kovino razredčimo do primerne gostote, najdemo ustrezen čopič in od tukaj naprej sledi akcija, kreativni proces, ki sledi le našim željam.

se pravi, na črno sem prebarvala office mizo, mini mizo za kofetkanje in 3 šolske stole. delovno stran miz bo potrebno še prelakirati, vendar to pride na vrsto čez kakšen dan ali dva. od 7 stolov sem tokrat pobarvala 3, za ostale 3 še iščem ideje, 1 bo pa zlat. z lahkoto.

jelly skull print na office mizi, o katerem sem nekaj malega že pisala, pa še nima svojega mesta. ideje o placu so, vendar še nisem našla pravega. aja, pa da ne pozabim predstavit svoj najljubši pulover: DIY or DIE, velik in topel in mehek, to sem jz.


f: Tjaša Križnar

#6

Pirate Piška: Delavnica #6  ali epizoda o mizarskem orodju. starem, starem mizarskem orodju mojega dedka. poleg devetih obličov na zgornji fotki se je vsak dan najdel vsaj še kakšen. nagrada gre definitivno lesenemu šestilu (na prvi fotki: desna stran zgoraj) in lesenim cvingam (na prvi fotki: leva stran spodaj). po vseh teh letih še vedno v odličnem stanju, tako, da si za nagrado zaslužijo vsaj malo lanenega olja. naslednji projekt: držalo za orodje. med drugim, seveda.


f: Jernej Čemas, o: Tjaša Križnar

#5

jz sem ostala pri čopiču, A. pri mačku. jz pri črni, on pri beli. in končno: barvanje, malanje, limanje, pucanje je končamo. stene, ki so bile prej rjave, so zdaj bele (ok, o odtenku bele je možno razgljabljati) in vrata, ki so bila prej rjava, so zdaj črna. zunaj in znotraj. prav tako do stropa visok regal. če zaprem oči, si tam predstavljam svinčnike, spreje, barve, revije in lisice, orodje, blago in še več tega. do vrha.

zraven regala sem pribila desko in nanjo devetnajst žebljev. deski bi se lahko reklo tudi zine deska, recimo. zaenkrat se bere in gleda fanzine (od leve proti desni): Jon MDC / AKA: This Black Procession Of Days Vol 1, Svizc, Kori in Marko Šajn split zine (notri je bil še poster in nalepke, vse sitotisk) in Nez Pez. 

na policah je tudi že ne-več-zaprašeno dedkovo ročno orodje za mizarske posle. počasi bi rada v delavnico prinesla še kakšno rožo, da po prostoru zaokroži svež zrak, pa vem, da prehitevam in da stvari še niso končane, zato spet en korak nazaj in dva v levo. naslednja faza je? joj ne, spet prehitevam. počasi.

f in o: Tjaša