#7

objava no. 7 in 7 stolov, ki čakajo na preobrazbo, 7 palčkov pa iz nepojasnega razloga ne prihaja več na obisk. tud prov. neozirajoč se na to, sem se ta teden lotila prenove pohištva, ki sem ga našla v delavnici.

potek dogodkov prenove starega pohištva ostaja isti: naredimo plan, če so v igri vzorci, potem tudi kakšna skica ni odveč, spijemo kavo in ideje na dolgo in široko predebatiramo, sami ali v družbi. preden se zaženemo v delo je pametno preveriti, če imamo na zalogi dovolj materiala za prenovo, sej veš, basik stvari: barve, redčilo, čopice, zaščitni selotejp in ne pozabit na šmergel papir.

potem zavihamo rokave. s celotne površine očistimo prah, površine, ki jih hočemo pobarvati zbrusimo s šmergel papirjem, da se barva boljše oprime površine in tiste, ki jih nočeno pobarvati, oblepimo z zaščitnim selotejpom. barvo za les/kovino razredčimo do primerne gostote, najdemo ustrezen čopič in od tukaj naprej sledi akcija, kreativni proces, ki sledi le našim željam.

se pravi, na črno sem prebarvala office mizo, mini mizo za kofetkanje in 3 šolske stole. delovno stran miz bo potrebno še prelakirati, vendar to pride na vrsto čez kakšen dan ali dva. od 7 stolov sem tokrat pobarvala 3, za ostale 3 še iščem ideje, 1 bo pa zlat. z lahkoto.

jelly skull print na office mizi, o katerem sem nekaj malega že pisala, pa še nima svojega mesta. ideje o placu so, vendar še nisem našla pravega. aja, pa da ne pozabim predstavit svoj najljubši pulover: DIY or DIE, velik in topel in mehek, to sem jz.


f: Tjaša Križnar

#6

Pirate Piška: Delavnica #6  ali epizoda o mizarskem orodju. starem, starem mizarskem orodju mojega dedka. poleg devetih obličov na zgornji fotki se je vsak dan najdel vsaj še kakšen. nagrada gre definitivno lesenemu šestilu (na prvi fotki: desna stran zgoraj) in lesenim cvingam (na prvi fotki: leva stran spodaj). po vseh teh letih še vedno v odličnem stanju, tako, da si za nagrado zaslužijo vsaj malo lanenega olja. naslednji projekt: držalo za orodje. med drugim, seveda.


f: Jernej Čemas, o: Tjaša Križnar

#5

jz sem ostala pri čopiču, A. pri mačku. jz pri črni, on pri beli. in končno: barvanje, malanje, limanje, pucanje je končamo. stene, ki so bile prej rjave, so zdaj bele (ok, o odtenku bele je možno razgljabljati) in vrata, ki so bila prej rjava, so zdaj črna. zunaj in znotraj. prav tako do stropa visok regal. če zaprem oči, si tam predstavljam svinčnike, spreje, barve, revije in lisice, orodje, blago in še več tega. do vrha.

zraven regala sem pribila desko in nanjo devetnajst žebljev. deski bi se lahko reklo tudi zine deska, recimo. zaenkrat se bere in gleda fanzine (od leve proti desni): Jon MDC / AKA: This Black Procession Of Days Vol 1, Svizc, Kori in Marko Šajn split zine (notri je bil še poster in nalepke, vse sitotisk) in Nez Pez. 

na policah je tudi že ne-več-zaprašeno dedkovo ročno orodje za mizarske posle. počasi bi rada v delavnico prinesla še kakšno rožo, da po prostoru zaokroži svež zrak, pa vem, da prehitevam in da stvari še niso končane, zato spet en korak nazaj in dva v levo. naslednja faza je? joj ne, spet prehitevam. počasi.

f in o: Tjaša

#4

Čas za malarijo. Najprej emulzija, potem ena roka bele. Za enkrat sicer še nobenega sledu o beli, barve se gibljejo tam nekje med  sivo in rumeno. Predvsem strop, ta nikoli ne bo bel. A. je majstr malarskega mačka, jz pa sem raje ostala pri finih detajlih in čopiču. Preprosto: nimam mišic za držat palice in mačka 4 m visoko. Naslednji teden pa še druga roka.

f in o: Tjaša Križnar

#3

Delavni vikend je za nama. R2-D2 je bil v pomoč pri sesanju (hvala Mare), prahu pa na kilograme, tako, da če ni šlo s sesalcem, je šlo z lopato. Brez maske je ubijalsko, ne priporočam. Okna, huh, to je spet zgodba zase. Pomita prvič odkar je bila delavnica zgrajena, sedaj pa se bleščijo in svetloba je neverjetna. Aja, neverjeten je tudi današnji musklfibr.

Delavska malica: kruh za sendvič je spekla babica, paradajz je iz vrta, avokado pa iz trgovine.

f: Tjaša Križnar

#2

Report včerajšnje akcije v dveh besedah: Prah, oz. bolje rečeno prahu za cele lopate in veliko umazanije. Ometalo in pometalo se je celo popoldne pa mislim, da bo potrebno še enkrat toliko dela, da spraviva ves prah iz delavnice. Med praznjenje prostora sva našla ogromno starega in zanimivega ročnega orodja: lesena šestila, ročne vrtalke ter žebljev in vijakov na kile. Komaj čakam, da naredim nove police, da lahko orodje postavim na ogled, škoda bi ga bilo namreč zapreti nazaj v omaro.  Ne škoda, ampak greh. Manjkalo pa ni tudi koledarjev z nagicami in tudi to bi bilo škoda pospraviti nazaj v predal. Definitivno bodo tete našle svoj prostor na eni od sten, to pač sodi v vsako delavnico. Mimogrede: Podgani je ime Pi.

A., hvala za pomoč in suport.


f: Tjaša Križnar

#1

Prvi plan je narejen, prve skice narisane in prvi spisek materiala, ki ga potrebujemo za prenovo, je napisan. Dela bo veliko, to vem. Tresem se od navdušenja in ščipam za roko, da ostajam realna.

Iskreno rečeno: Ničesar si ne želim bolj kot svoje delavnice.


f: Luka Prijatelj
o: Tjaša Križnar